Učne delavnice
Zavod za gluho mladino je na začetku 60. let prejšnjega stoletja potreboval prostore za izobraževanje gojencev v različnih tiskarskih nalogah, ki zahtevajo velike proste površine. Objekt Učnih delavnic je bil zgrajen leta 1963. Na njem je arhitekt Savin Sever razvil teme, ki zaznamujejo njegov celoten opus. Tukajšnja dognanja je kasneje izboljševal in prilagajal različnim materialom in funkcijam (npr. podobni svetlobniki, sicer spremenjeni, so uporabljeni še na Tiskarni Mladinske knjige, trgovini Merkur in veleblagovnici Astra).
Arhitektura: Savin Sever
Leto nastanka: 1962 – 1963
Arhitektura: Savin Sever
Leto nastanka: 1962–1963
Stavba je stala ob Bežigrajski cesti in je bila del širše načrtovanega Bežigrajskega središča, ki pa v celoti ni bilo nikoli izvedeno. V zasnovi se je navezovala na bližnji kompleks Astre, ki sledi osnovni urbanistični shemi Dunajske ceste.
Gradnja objekta je potekala od jeseni 1962 do vselitve v poletju 1963, torej manj kot leto dni, kar so omogočili pretežno montažna konstrukcija, prefabricirani fasadni elementi in serijsko vgradno pohištvo. Uporabljeni so bili tedaj novi poceni materiali (salonitne plošče), zasnova objekta pa je že v začetku predvidevala nezahtevno menjavo fasadnih polnil ob njihovi dotrajanosti.
Prisluhnimo tišini, 14.5.2002
arhiv RTV Slovenija
Pogled na vhod Učnih delavnic, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
˝Obliko in formo sem dobil kot rezultat zadoščenja osnovnim parametrom: briljantnemu konceptu, popolni racionalizaciji problemov in totalni funkcionalnosti. ˝
Zasnova stavbe je preprost ortogonalen večladijski tloris s stranicami 34 in 43 metrov, v dveh etažah. Klet je bila grajena v armiranobetonski konstrukciji, s stebri v rastru 4,8 metra. Konstrukcija pritličja je bila betonski skelet, vertikalni nosilni elementi so bili stebri v rastru 7,2 metra. Streha je bila iz montažnih plošč, pokrovi venca iz posebej izdelanih salonitnih elementov.
ZGM Ljubljana, Tiskarski in knj. Servis, pritličje, Savin Sever in Franc Valjavec, 1962, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Upoštevajoč funkcionalne zahteve tiskarske proizvodnje je Savin Sever notranjost oblikoval v vzdolžnih programskih pasovih. Osrednji del je predstavljala hala z vidno stropno konstrukcijo razpetine 15 metrov in z vmesnimi svetlobnimi režami, ki so potekale vzdolžno po celotni dolžini prostora. Nad glavno tiskarsko dvorano so bili povišana streha in bazilikalna okna. Osvetlitev je torej mojstrsko zasnovana kot kombinacija zenitalne, bazilikalne in horizontalne osvetlitve. Temu prostoru sta sledila še dva vzdolžna pasova: del pisarn, ki so bile razmejene z lahkimi montažnimi predelnimi stenami, in vmesni servisni del. Avtor je oblikoval tudi notranjo opremo, npr. vgradne lesene omare. Funkcionalnost stavbe se je izražala v združevanju velike proste površine in manjših prostorov, kar je omogočalo raznovrstno izrabo prostora.
Upoštevajoč funkcionalne zahteve tiskarske proizvodnje je Savin Sever notranjost oblikoval v vzdolžnih programskih pasovih. Osrednji del je predstavljala hala z vidno stropno konstrukcijo razpetine 15 metrov in z vmesnimi svetlobnimi režami, ki so potekale vzdolžno po celotni dolžini prostora. Nad glavno tiskarsko dvorano so bili povišana streha in bazilikalna okna. Osvetlitev je torej mojstrsko zasnovana kot kombinacija zenitalne, bazilikalne in horizontalne osvetlitve. Temu prostoru sta sledila še dva vzdolžna pasova: del pisarn, ki so bile razmejene z lahkimi montažnimi predelnimi stenami, in vmesni servisni del. Avtor je oblikoval tudi notranjo opremo, npr. vgradne lesene omare. Funkcionalnost stavbe se je izražala v združevanju velike proste površine in manjših prostorov, kar je omogočalo raznovrstno izrabo prostora.
Delavni in pisarniški prostori Učnih delavnic, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Delavni in pisarniški prostori Učnih delavnic, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Delavni in pisarniški prostori Učnih delavnic, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Delavni in pisarniški prostori Učnih delavnic, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Delavni in pisarniški prostori Učnih delavnic, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Delavni in pisarniški prostori Učnih delavnic, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Fasada je bila sestavljena iz lesenih montažnih prefabriciranih elementov, na zunanji strani pokrita z aluminijasto pločevino ali salonitom. Menjavanje različnih tipov fasadnih elementov (okenskih in stenskih) je bilo prilagojeno potrebam programa v objektu, ti elementi pa so opravljali tudi funkcijo zapiranja, osvetljevanja in prezračevanja. Ta okna so bila osnova za načrtovanje bolj kompleksnih okenskih odprtin na stolpnicah Astre in Commercea.
študijska skica fasadnega ovoja, Savin Sever, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Na fasadi smo lahko opazovali klasično vertikalno členitev na venec zgoraj, fasadni pas in kletni pas, kar je arhitekt znova uporabil kasneje (npr. pri Tiskarni Mladinske knjige). Likovni izraz so objektu dajali ritmično menjavanje fasadnih elementov in poudarjeni vhodi, ki so izstopali iz mase z nadstreški in stopnicami. To sicer ni novost, saj parafraziranje klasičnih arhitekturnih členov (ritem, vertikalna delitev na venec, fasado in kletni pas …) z uporabo multipliciranega fasadnega elementa srečamo že v preteklosti, pri načrtovanju industrijske arhitekture 19. stoletja.
Pogled na fasado Učnih delavnic, foto: Janez Kališnik, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Fasada je bila sestavljena iz lesenih montažnih prefabriciranih elementov, na zunanji strani pokrita z aluminijasto pločevino ali salonitom. Menjavanje različnih tipov fasadnih elementov (okenskih in stenskih) je bilo prilagojeno potrebam programa v objektu, ti elementi pa so opravljali tudi funkcijo zapiranja, osvetljevanja in prezračevanja. Ta okna so bila osnova za načrtovanje bolj kompleksnih okenskih odprtin na stolpnicah Astre in Commercea.
Na fasadi smo lahko opazovali klasično vertikalno členitev na venec zgoraj, fasadni pas in kletni pas, kar je arhitekt znova uporabil kasneje (npr. pri Tiskarni Mladinske knjige). Likovni izraz so objektu dajali ritmično menjavanje fasadnih elementov in poudarjeni vhodi, ki so izstopali iz mase z nadstreški in stopnicami. To sicer ni novost, saj parafraziranje klasičnih arhitekturnih členov (ritem, vertikalna delitev na venec, fasado in kletni pas …) z uporabo multipliciranega fasadnega elementa srečamo že v preteklosti, pri načrtovanju industrijske arhitekture 19. stoletja.
Pogled na fasado Učnih delavnic, foto: Janez Kališnik, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
študijska skica fasadnega ovoja, Savin Sever, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Kvalitete tega objekta sta bila hitra in poceni gradnja (s kombinacijo montažne skeletne armiranobetonske konstrukcije in montažnih elementov) ter prilagajanje potrebam dejavnosti. Prefabricirani arhitekturni elementi na tem objektu niso več manjvredni gradbeni element.
Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Kvalitete tega objekta sta bila hitra in poceni gradnja (s kombinacijo montažne skeletne armiranobetonske konstrukcije in montažnih elementov) ter prilagajanje potrebam dejavnosti. Prefabricirani arhitekturni elementi na tem objektu niso več manjvredni gradbeni element.
Kvalitete tega objekta sta bila hitra in poceni gradnja (s kombinacijo montažne skeletne armiranobetonske konstrukcije in montažnih elementov) ter prilagajanje potrebam dejavnosti. Prefabricirani arhitekturni elementi na tem objektu niso več manjvredni gradbeni element.
Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
S to zgradbo je arhitekt začel pot načrtovalca premišljenih, izčiščenih arhitektur z izvirno zasnovanimi detajli. Tako okna, svetlobniki in nizanje fasadnih členov opazujemo na večini kasnejših Severjevih stavb, saj prav ponavljanje elementov na fasadi in strukturiranje stavbnega plašča postane eden vidnejših označevalcev njegovih objektov.
Stavba je bila po opustitvi proizvodnje zaradi slabega vzdrževanja dolgo v zelo slabem stanju in večkrat so bile izražene zahteve po njeni odstranitvi. Hkrati pa so postajale vse glasnejše zahteve po uvrstitvi stavbe med spomeniško zavarovane objekte glede na oceno njene kakovosti, tako v okviru avtorjevega opusa kot v okviru opusa stvaritev obdobja 60. let.
Marca 2000 je bila stavba Učnih delavnic porušena, saj naj bi se na njeni lokaciji postavila novogradnja, vendar se po več desetletjih na območju podrtega objekta ni zgodilo nič.
Stavba je bila po opustitvi proizvodnje zaradi slabega vzdrževanja dolgo v zelo slabem stanju in večkrat so bile izražene zahteve po njeni odstranitvi. Hkrati pa so postajale vse glasnejše zahteve po uvrstitvi stavbe med spomeniško zavarovane objekte glede na oceno njene kakovosti, tako v okviru avtorjevega opusa kot v okviru opusa stvaritev obdobja 60. let.
Marca 2000 je bila stavba Učnih delavnic porušena, saj naj bi se na njeni lokaciji postavila novogradnja, vendar se po več desetletjih na območju podrtega objekta ni zgodilo nič.
Avtorica besedila: Metka Dolenec Šoba
Dodatne povezave:
Dokumentarna serija Pozabljeni Slovenci – Savin Sever – Zgodba neke arhitekture (produkcija RTV SLO)
Viri in opombe:
˝Obliko in formo sem dobil kot rezultat zadoščenja osnovnim parametrom: briljantnemu konceptu, popolni racionalizaciji problemov in totalni funkcionalnosti. ˝-Savin Sever v radijskem intervjuju na III programu RTV Slovenija z Meto Kušar, 9. 12. 2000.
Slika 1: Učne delavnice, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Slika 2: ZGM Ljubljana, Tiskarski in knj. Servis, pritličje, Savin Sever in Franc Valjavec, 1962, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Slike 3-8: Delavni in pisarniški prostori Učnih delavnic, Milan Maver, Kronika učnih delavnic: 1948–1973, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Ljubljana 1973
Slika 9: študijska skica fasadnega ovoja, Savin Sever, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Slika 10: Pogled na fasado Učnih delavnic, foto: Janez Kališnik, arhiv Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
slika 11: Pogled na porušeno stanje Učnih delavnic, foto: Tina Gregorič, osebni arhiv
Video 1: Prisluhnimo tišini, 14.5.2002, arhiv RTV Slovenija
Video 2: Osmi dan – Posegi v sodobno arhitekturo – lokacija Bežigrad, 23.3.2000, arhiv RTV Slovenija