Gorenjski sejem
Pod previsom, na katerem stoji Kranj, mesto na skali, teče Sava, ki je bila v preteklosti še neukročena reka. Prav tu se je srečala s posegi človeka, zaradi potreb pretoka vode za grajski mlin so namreč ustvarili umetni Savski otok.
Ta je v 16. stoletju pripadal baronu Khislu in že takrat je na otoku stal znameniti mlin. Konec 19. stoletja je otok kupila napredna družina Majdič. Po prenovi je Majdičev mlin postal eden največjih v Avstriji, na otoku, Majdičevem Logu, pa je bil urejen lep park. Majdiči so ob Savi postavili tudi eno od prvih hidroelektrarn na Slovenskem in prav v mlinu so leta 1893 prižgali prvo luč v Kranju, hkrati pa so s tem močno pospešili razvoj industrije.
V Kranju se je, predvsem zaradi lege na sečišču trgovskih poti, že konec 15. stoletja, ko je cesar Friderik II. kranjskim meščanom podelil sejemske pravice, začela razvijati sejemska dejavnost. Leta 1933 je bila v Majdičevem mlinu organizirana 1. obrtna razstava, ki se je širila in dosegla vrhunec po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo podjetja Gorenjski sejem.
Natanko 500 let kasneje je bil leta 1993 organiziran zadnji, 43. Gorenjski sejem na Savskem otoku in leta 2000 je mesto z najdaljšo sejemsko dejavnostjo v Sloveniji prekinilo s to tradicijo.
Arhitektura: Savin Sever
Leto nastanka: 1970 – 1971
Arhitektura: Savin Sever
Leto nastanka: 1962–1963
Gorenjski
sejem
Pod previsom, na katerem stoji Kranj, mesto na skali, teče Sava, ki je bila v preteklosti še neukročena reka. Prav tu se je srečala s posegi človeka, zaradi potreb pretoka vode za grajski mlin so namreč ustvarili umetni Savski otok.
Ta je v 16. stoletju pripadal baronu Khislu in že takrat je na otoku stal znameniti mlin. Konec 19. stoletja je otok kupila napredna družina Majdič. Po prenovi je Majdičev mlin postal eden največjih v Avstriji, na otoku, Majdičevem Logu, pa je bil urejen lep park. Majdiči so ob Savi postavili tudi eno od prvih hidroelektrarn na Slovenskem in prav v mlinu so leta 1893 prižgali prvo luč v Kranju, hkrati pa so s tem močno pospešili razvoj industrije.
V Kranju se je, predvsem zaradi lege na sečišču trgovskih poti, že konec 15. stoletja, ko je cesar Friderik II. kranjskim meščanom podelil sejemske pravice, začela razvijati sejemska dejavnost. Leta 1933 je bila v Majdičevem mlinu organizirana 1. obrtna razstava, ki se je širila in dosegla vrhunec po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo podjetja Gorenjski sejem.
Natanko 500 let kasneje je bil leta 1993 organiziran zadnji, 43. Gorenjski sejem na Savskem otoku in leta 2000 je mesto z najdaljšo sejemsko dejavnostjo v Sloveniji prekinilo s to tradicijo.
Arhitektura: Edvard Ravnikar
Leto nastanka: 1960 – 1982
Arhitektura: Savin Sever
Leto nastanka: 1970 – 1971
Konec 60. let je sejemska dejavnost prerasla velikost takratnega "Kranjskega sejmišča" v Osnovni šoli Simona Jenka. Zato je podjetje Gorenjski sejem našlo novo lokacijo na območju Savskega otoka, kjer naj bi zgradili različne objekte v skupni izmeri več kot 200.000 m2. Takrat je ta del mesta postal središče družabnega življenja, organiziranih je bilo več kot 300 dogodkov na leto s skoraj milijonom obiskovalcev. Pokrit bazen, drsališče, gostišča in sprehajalne poti so obiskovalcem ponujale rekreacijske površine.
Gorenjski sejem leta 1976, foto: D. Holynski, Fototeka Gorenjskega muzeja
Gneča na obisku Gorenjskega sejma, Fototeka Gorenjskega muzeja
Letni Gorenjski sejem na Savskem otoku, Fototeka Gorenjskega muzeja
Pogled na sejmišče Gorenjskega sejma, Fototeka Gorenjskega muzeja
Edini zgrajeni objekt, Hala C, je bil torej le del predvidene ureditve in prav mestna lokacija s poudarjenim rekreacijskim značajem je narekovala zasnovo velesejma. Ohranili so zeleni pas ob robovih otoka, objekt je s kompaktnim volumnom ohranjal več zelenih površin, posebej so se izogibali odstranjevanju dreves.
Sejemski prostori so bili zaradi lažjega transporta zasnovani v pritličnem objektu, s prostori z velikimi razpetinami, ki so omogočale univerzalno uporabnost.
Hala C – edini zgrajeni objekt sejmišča po načrtih Savina Severja,
foto: Janez Kališnik, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Pogled na Halo C s severa, Savin Sever, foto: janez Kališnik,
hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Načrtovanje novega sejmišča je leta 1968 prevzel takrat največji arhitekturni biro v državi, Slovenija projekt, z glavnim projektantom arhitektom Savinom Severjem.
Celotna zasnova ni bila nikoli dograjena, realizacija obstoječih objektov pa ne izvedena dosledno po načrtih.
Po prvotni ideji naj bi celoten kompleks sestavljale štiri sejemske hale, poleg zgrajene Hale C (5100 m2) še Hala A (2300 m2), Hala B (7200 m2) in Hala D (2300 m2). Osrednji simbolni element celega kompleksa naj bi bil (nezgrajeni) objekt, ki bi preko ceste povezoval oba dela sejmišča. Načrtovane so bile transportne povezave s cesto na zahodnem delu otoka, s posebnim poudarkom na reševanju problema povečanega prometa ob velikih sejemskih dogodkih. Zgradili naj bi še upravne prostore sejma, turistični servis, menjalnico, garažo in restavracijo s 1200 sedeži po vzoru objektov "ob evropskih avtocestah" in "zagotovljeno stalno zasedenostjo". * Obsežna zasnova je narekovala postopnost gradnje, vsaka faza naj bi "delovala v oblikovnem in funkcionalnem pogledu kot sklenjena celota". **
* Savin Sever, Gorenjski sejem Kranj, Tehnično poročilo za modifikacijo zazidave, 1970
** Savin Sever, Razstaviščna lopa Gorenjskega sejma v Kranju, Sinteza, št. 26–27, 1973, str. 81
Fasadni ovoj razstaviščnega objekta Gorenjskega sejma, Savin Sever,
foto: Janez Kališnik, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Maketa idejne zasnove Gorenjskega sejma, Savin Sever,
hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Različni arhivski posnetki Gorenjskega sejma v Kranju: TV obzornik – Odprt Gorenjski sejem v Kranju, 1973; TV dnevnik – A. Verbič odprl 23. Gorenjski sejem, 1973; Vaš tolar, 2000, vse arhiv RTV Slovenija
Prostorski prikaz načrtovane celote, ki ni bila nikoli realizirana, izvedeni del, Hala C je izpostavljena v barvi
Osrednji motiv razstaviščnega objekta je bil visok armiranobetonski steber z vešalnimi elementi in (neizvedenimi) svetlobniki (uporabljeno naj bi bilo pleksi steklo). Ti so bili, kar je značilno za povojno generacijo Ravnikarjevih učencev, inovativno zasnovano avtorsko delo. Stebri so bili postavljeni v medsebojni razdalji 16 × 16 metrov. Primarni nosilci s 16-metrsko razpetino in 4-metrskimi obojestranskimi konzolnimi previsi so bili betonski, sekundarna konstrukcija v 16-metrski razpetini pa je bila iz jeklenih montažnih nosilcev. Streha je bila ravna, krovno konstrukcijo so sestavljali opaž in hidroizolacija ter spodnji opaž iz ivernih plošč in termoizolacijo.
˝Tloris odraža celotno konstrukcijo, predvsem pa prostorski koncept,
ki je moral biti premišljen. ˝
- Savin Sever in Bogo Zupančič, Slovenec se v mestu počuti kot tujec, 2001
Celotna zasnova je ustvarila kvaliteten odprt prostor v notranjščini. Postavitev in zasnova stebrov sta omogočala neomejeno širitev z dodajanjem elementov v vse smeri. Arhitekt je razmišljal o zasnovi, ki jo bi bilo mogoče uporabiti tudi za druge programe (v lahki industriji, za športne in razstavne objekte). Razstavišče sta odlikovala tudi ekonomičnost in možnost hitre gradnje oz. montaže.
Notranjost Hale C razstaviščnega objekta Gorenjskega sejma, foto: Janez Kališnik, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Avtorica besedila: Metka Dolenec Šoba
Viri in opombe:
* Savin Sever, Gorenjski sejem Kranj, Tehnično poročilo za modifikacijo zazidave, 1970
** Savin Sever, Razstaviščna lopa Gorenjskega sejma v Kranju, Sinteza, št. 26–27, 1973, str. 81.
*** Savin Sever, Tehnični pregled objekta Hala C Gorenjskega sejma, 1972
Slika 1: Gorenjski sejem v Kranju, maketa celotne ureditve Savskega otoka, Savin Sever, foto: Janez Kališnik
Slika 2: Gorenjski sejem leta 1976, foto: D. Holynski, Fototeka Gorenjskega muzeja
Slika 3: Gneča na obisku Gorenjskega sejma, Fototeka Gorenjskega muzeja
Slika 4: Letni Gorenjski sejem na Savskem otoku, Fototeka Gorenjskega muzeja
Slika 5: Pogled na sejmišče Gorenjskega sejma, Fototeka Gorenjskega muzeja
Slika 6: Fasadni ovoj razstaviščnega objekta Gorenjskega sejma, Savin Sever, foto: Janez Kališnik, inv. št: 534: LJU;0040645, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 7: Maketa idejne zasnove Gorenjskega sejma, Savin Sever, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 8: Maketa razstavišča Gorenjskega sejma v Kranju - situacija, Savin Sever, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 9: Glavni projekt - Načrt situacije 1. etape, Slovenija projekt, Savin Sever, december 1969, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 10: Hala C – edini zgrajeni objekt sejmišča po načrtih Savina Severja, foto: Janez Kališnik, inv. št. 534:LJU;0040647, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 11: Pogled na Halo C s severa, Savin Sever, foto: janez Kališnik, inv. št. 534:LJU;004064, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 12: Prostorski prikaz načrtovane celote, ki ni bila nikoli realizirana, izvedeni del, Hala C je izpostavljena v barvi
Video 13: Različni arhivski posnetki Gorenjskega sejma v Kranju: TV obzornik – Odprt Gorenjski sejem v Kranju, 1973; TV dnevnik – A. Verbič odprl 23. Gorenjski sejem, 1973; Vaš tolar, 2000, vse arhiv RTV Slovenija
Slika 14 – 16: Osrednji motiv razstaviščnega objekta je bil visok armiranobetonski steber z vešalnimi elementi, Savin Sever, foto: Janez Kališnik, inv. št.
slika 15 -534:LJU;0040643;
slika 16-534:LJU;0040646, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 17: Gorenjski sejem, foto: Janez Kališnik, inv. št. 534:LJU;0040640, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 18: Notranjost Hale C razstaviščnega objekta Gorenjskega sejma, foto: Janez Kališnik, inv. št: 534:LJU;0040639, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 19: Fotografija zunanjosti razstaviščnega objekta C Gorenjskega sejma, kjer je dobro vidna multiplikacija konstrukcjiskih enot, Savin Sever, foto Janez Kališnik, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 20: Načrt strešnih vtokov, Gorenjski sejem, Slovenija projekt, Savin Sever, april 1970, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Slika 21: Gorenjski sejem po načrtih Savina Severja, med izgradnjo. 70. leta., vir: Kranj na starih fotografijah
Slika 22: Prerez Hale C razstaviščnega objekta, Slovenija projekt, Savin Sever, januar 1970, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Citat 1: »Tloris odraža celotno konstrukcijo, predvsem pa prostorski koncept, ki je moral biti premišljen.« - Savin Sever in Bogo Zupančič, Slovenec se v mestu počuti kot tujec, 2001
Citat 2: »Zunanji izraz je vedno rezultat konstrukcije.« - Savin Sever, Intervju z avtorico besedila, 2001
Citat 3: »Inovacija je posledica miselnega procesa, v katerem so sicer pričujoča znanja in vedenja iz tuje izkušnje, oziroma celo morajo biti, vendar je v izpeljavi problema odločujoča lastna intuicija in osebno videnje ter specifična valorizacija vseh elementov, ki so sicer vgrajeni v ta problem.« - Savin Sever, Hommage à Edvard Ravnikar, 1995, str. 342
Literatura:
-
Bernik Stane, Nekateri problemi predstavitve in vrednotenja sodobne slovenske arhitekture urbanizma in oblikovanja, Slovenska likovna umetnost 1945–1978, (Ljubljana, Moderna galerija, Arhitekturni muzej, 22. 3.–6. 5. 1979), Ljubljana 1979
-
Pohlin, Uroš, Analiza sejemske dejavnosti, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2008, http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/pohlin3643.pdf
-
Hommage à Edvard Ravnikar, 1995, str. 342
-
Sever Savin, Tehnični pregled objekta Hala C Gorenjskega sejma, 1972
-
Sever Savin, Gorenjski sejem Kranj, Tehnično poročilo za modifikacijo zazidave, 1970
-
Sever Savin, Razstaviščna lopa Gorenjskega sejma v Kranju, Sinteza, št. 26–27, 1973, str. 81.
-
Sever Savin v pogovorih z avtorico, 2001
˝Zunanji izraz je vedno rezultat konstrukcije. ˝
- Savin Sever, Intervju z avtorico besedila, 2001
˝Inovacija je posledica miselnega procesa, v katerem so sicer pričujoča znanja in vedenja iz tuje izkušnje, oziroma celo morajo biti, vendar je v izpeljavi problema odločujoča lastna intuicija in osebno videnje ter specifična valorizacija vseh elementov, ki so sicer vgrajeni v ta problem. ˝
- Savin Sever, Hommage à Edvard Ravnikar, 1995, str. 342
Od zgoraj, od koder so objekt opazovali iz mestnega središča, so šotorasti svetlobniki učinkovali kot simetrično razgibano polje nenavadnih elementov. Tudi na tem objektu je arhitekt Sever uporabil zanj značilno multiplikacijo konstrukcijskih enot, ki jih je bilo v tem primeru mogoče zlagati horizontalno v vse smeri, celoto pa je spet definirala poudarjena surova betonska konstrukcija višinsko zasnovanih elementov. Tako kot na večini objektov je bila tudi tu za arhitekta Severja streha pomembna peta fasada, kjer so enakomerno razporejeni elementi poudarjali občutek urejene kompozicije in skladnosti. Oblikovanje je bilo ponovno funkcionalno opravičeno.
Fotografija zunanjosti razstaviščnega objekta C Gorenjskega sejma, kjer je dobro vidna multiplikacija konstrukcjiskih enot, Savin Sever, foto Janez Kališnik, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Sejemski prostori so bili zaradi lažjega transporta zasnovani v pritličnem objektu, s prostori z velikimi razpetinami, ki so omogočale univerzalno uporabnost.
Edini zgrajeni objekt, Hala C, je bil torej le del predvidene ureditve in prav mestna lokacija s poudarjenim rekreacijskim značajem je narekovala zasnovo velesejma. Ohranili so zeleni pas ob robovih otoka, objekt je s kompaktnim volumnom ohranjal več zelenih površin, posebej so se izogibali odstranjevanju dreves.
Sejemski prostori so bili zaradi lažjega transporta zasnovani v pritličnem objektu, s prostori z velikimi razpetinami, ki so omogočale univerzalno uporabnost.
Hala C – edini zgrajeni objekt sejmišča po načrtih Savina Severja, foto: Janez Kališnik, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Pogled na Halo C s severa, Savin Sever, foto: janez Kališnik, hrani
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Načrtovanje novega sejmišča je leta 1968 prevzel takrat največji arhitekturni biro v državi, Slovenija projekt, z glavnim projektantom arhitektom Savinom Severjem.
Celotna zasnova ni bila nikoli dograjena, realizacija obstoječih objektov pa ne izvedena dosledno po načrtih.
Po prvotni ideji naj bi celoten kompleks sestavljale štiri sejemske hale, poleg zgrajene Hale C (5100 m2) še Hala A (2300 m2), Hala B (7200 m2) in Hala D (2300 m2). Osrednji simbolni element celega kompleksa naj bi bil (nezgrajeni) objekt, ki bi preko ceste povezoval oba dela sejmišča. Načrtovane so bile transportne povezave s cesto na zahodnem delu otoka, s posebnim poudarkom na reševanju problema povečanega prometa ob velikih sejemskih dogodkih. Zgradili naj bi še upravne prostore sejma, turistični servis, menjalnico, garažo in restavracijo s 1200 sedeži po vzoru objektov "ob evropskih avtocestah" in "zagotovljeno stalno zasedenostjo". * Obsežna zasnova je narekovala postopnost gradnje, vsaka faza naj bi "delovala v oblikovnem in funkcionalnem pogledu kot sklenjena celota". **
* Savin Sever, Gorenjski sejem Kranj, Tehnično poročilo za modifikacijo zazidave, 1970
** Savin Sever, Razstaviščna lopa Gorenjskega sejma v Kranju, Sinteza, št. 26–27, 1973, str. 81
Fasadni ovoj razstaviščnega objekta Gorenjskega sejma, Savin Sever, foto: Janez Kališnik, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Maketa idejne zasnove Gorenjskega sejma, Savin Sever,
hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje
˝Tloris odraža celotno konstrukcijo, predvsem pa prostorski koncept, ki je moral biti premišljen. ˝
- Savin Sever in Bogo Zupančič, Slovenec se v mestu počuti kot tujec, 2001
Streha ni bila izvedena po načrtih in sam avtor je na tehničnem pregledu objekta novembra 1972 opozarjal prisotne, da manjkajo "svetlobne kupole, ki bi izboljšale pogoje dnevne osvetlitve v hali ter betonski pokrovi na strešnih nosilcih. Ker se streha objekta glede na lego pojavlja kot eksponirana fasada, je ta izvedba nujna, saj bo le tako lahko zagotovljen primeren izgled objekta". ***
*** Savin Sever, Tehnični pregled objekta Hala C Gorenjskega sejma, 1972
Po prenehanju sejemske dejavnosti v Kranju je bil objekt nevzdrževan in okolica neurejena. Zemljišče so lastniki prodali, razstavišče je bilo jeseni 2002 porušeno, na njegovem mestu pa je zrasel nov nakupovalni center. Kljub napakam ob realizaciji in nevzdrževanju je stavba predstavljala inovativno zasnovo sejemske hale z mnogostransko uporabnostjo.
Gorenjski sejem po načrtih Savina Severja, med izgradnjo. 70. leta., vir: Kranj na starih fotografijah
˝Zunanji izraz je vedno rezultat konstrukcije. ˝
- Savin Sever, Intervju z avtorico besedila, 2001
Streha ni bila izvedena po načrtih in sam avtor je na tehničnem pregledu objekta novembra 1972 opozarjal prisotne, da manjkajo "svetlobne kupole, ki bi izboljšale pogoje dnevne osvetlitve v hali ter betonski pokrovi na strešnih nosilcih. Ker se streha objekta glede na lego pojavlja kot eksponirana fasada, je ta izvedba nujna, saj bo le tako lahko zagotovljen primeren izgled objekta". ***
*** Savin Sever, Tehnični pregled objekta Hala C Gorenjskega sejma, 1972
Po prenehanju sejemske dejavnosti v Kranju je bil objekt nevzdrževan in okolica neurejena. Zemljišče so lastniki prodali, razstavišče je bilo jeseni 2002 porušeno, na njegovem mestu pa je zrasel nov nakupovalni center. Kljub napakam ob realizaciji in nevzdrževanju je stavba predstavljala inovativno zasnovo sejemske hale z mnogostransko uporabnostjo.
Gorenjski sejem po načrtih Savina Severja, med izgradnjo. 70. leta., vir: Kranj na starih fotografijah